ni skrivnost, da je bil moj cilj na olimpijskih igrah vancouver 2010 uvrstitev med prve tri. bolje rečeno moj cilj je bil, da bi maksimalno užival na olimpijski tekmi. glede na pogoje v katerih se je tekma zgodila dvomim, da je sploh kdo užival. verjamem, da bi organizator tekmo moral prestaviti na zadnji dan iger in tako zagotovil regularnost tekme.

razmere na progi so bile katastrofalne. dez , megla, razrita proga v glavnem razmere, ki mi ne ustrezajo. ustrezajo pa  j.j. andersonu, ki me je premagal v četrtfinalu. v prvi vožnji je bil kar dober fajt do zadnje prelomnice kjer sem izgubil več kot 66 stotink kar je bila razlika v cilju.  v drugi voznji sem ga ujel do petega kola kjer sem z roko zadel ob sneg in si zlomil prstanec na levi roki. zanimivo je dejstvo, da sem si prst, ki je strlel v levo popravil z desno roko med voznjo in nadaljeval. jasno da sem dvoboj izgubil. 

kakorkoli že jasey je izkoristil pogoje, ki so mu pisani na kožo in mu četitam za zlato kolajno.

sicer je vancouver igre gostil dostojno. predvsem je vancouver mesto ki nudi izjemno nočno življenje.